ELES mora za potrebe nemotenega delovanja sistema zagotavljati niz sistemskih storitev, ki jih zakupi pri slovenskih elektroenergetskih proizvodnih družbah.
ELES, kot skrbnik elektroenergetskega sistema Republike Slovenije, mora za potrebe nemotenega delovanja sistema, na podlagi pravil Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E, zagotavljati niz sistemskih storitev, ki jih zakupi pri slovenskih elektroenergetskih proizvodnih družbah. Gre za zakup moči za posamezno sistemsko storitev kot tudi potencialno izravnalno električno energijo. ELES iz prihodkov od uporabe prenosnega omrežja plača moč, energija pa gre v breme bilančnih skupin. Kar se tiče zakupa moči je to največji letni strošek za ELES, ki se v zadnjih letih giblje med 41 in 43 mio EUR letno.
Začetek poskusnega obratovanja bloka 6 TEŠ v juniju 2014 in pridobitev uporabnega dovoljenja za črpalno hidroelektrarno Avče, v januarju leta 2015, bi pomenilo za ELES velike težave pri zakupu dodatnih kapacitet za t.i. terciarno rezervo. Blok 6 TEŠ za 205 MW presega 50% moči NEK (348 MW), ČHE Avče pa pomenijo 185 MW moči v črpalnem režimu. ELES bi moral, na podlagi določil Operation Handbook No1 ENTSO-E tako zagotoviti dodatno 205 MW pozitivne in 185 MW negativne terciarne rezerve. Zaradi določil Energetskega zakona EZ1 bi lahko ti dve količini zakupili samo v Republiki Sloveniji. Po cenah, ki so veljale v letu 2015, bi to pomenilo letno dodatnih 18,5 mio EUR oziroma 19% povečanje tarif za uporabo prenosnega omrežja. V družbi ELES smo se problematike zavedali, nanjo ves čas opozarjali pristojne na Vladi RS, resornem ministrstvu in Agenciji za energijo. Najlažje bi bilo, da Svet Agencije za energijo odobri povečanje tarif. Ocenili smo, da obstajajo še druge potencialne rešitve in že v letu 2013 začeli z aktivnostmi, kako zagotoviti dodatne kapacitete s čim manjšim vplivom na višino tarif za uporabo prenosnega omrežja, kar bi neposredno vplivalo na končne cene električne energije pri slovenskih porabnikih. Ker je ELES s strani ENTSO-E zadolžen za izravnavanje odstopanj bloka Slovenija – Hrvaška – BiH, smo možnosti iskali v okviru omenjenega bloka. Tako smo v januarju 2014 uspeli podpisati tristranski sporazum med sistemskimi operaterji ELES-HOPS-NOS BiH o skupnem zagotavljanju terciarne rezerve po pravilih ENSTO-E. Dodatno smo sklenili dogovor z italijanskim sistemskim operaterjem TERNO o razpoložljivosti 250 MW moči za terciarno rezervo. Po tem dogovoru je rezervacija kapacitete brezplačna, plača se samo električna energija. S tem dodatno varujemo morebitno občasno neizvajanje določil blokovskega sporazuma.
Rezultati podpisanih sporazumov oz. dogovorov so evidentni že od vključno leta 2015 dalje, čeprav so slovenski javnosti nepoznani. V obdobju 2015 do 2018 smo prihranili za več kot 40 mio EUR stroškov, ki bi sicer nastali zaradi potreb omenjenega dodatnega zakupa in katere bi v končni fazi plačali slovenski porabniki električne energije.
V septembru in oktobru letošnjega leta smo izvedli zakup sistemskih storitev za leto 2019. Odločili smo se, da bomo skušali stroške zakupa moči za sistemske storitve še dodatno znižati. V to nas silijo dejavniki, ki vplivajo na naše finančno poslovanje: omrežnina za prenosno omrežje se od leta 2014 dalje zmanjšuje in je leta 2018 za 27% nižja kot leta 2014, upoštevajoč prihodek na preneseno MWh električne energije za potrebe naše države. Vzpostavitev nemško-avstrijske »električne« meje v oktobru letošnjega leta bo povzročilo dodatno znižanje prihodkov od avkcij za čezmejne prenosne kapacitete. Ocenjujemo, da bo dodatno znižanje prihodkov znašalo med 10 in 15 mio EUR letno.
Za leto 2019 (in tudi v prihodnje) smo izkoristili vse možnosti, ki nam jih nudi podpisan sporazum in nova EU Uredba 2017/1485 (omrežne kode). Rezultat je v 20,7 mio EUR letno nižjih stroških kot bi bili, če bi ELES sam zagotavljal vse sistemske storitve oz. 9,7 mio EUR nižjih stroških glede na leto 2018. V kolikor ne bo prišlo do kolapsa pri prihodkih od čezmejnih prenosnih kapacitet, bo ta prihranek omogočal ohranjanje tarif za uporabo prenosnega omrežja vsaj še naslednja tri leta.
Po drugi strani so nove cene električne energije za sistemske storitve bistveno višje, kot so bile dosedanje. Pri tem se je treba zavedati, da so se cene na slovenski borzi BSP, ki jo ELES koristi za izravnalno platformo, v letošnjem letu povečale že za več kot 55%. Višje cene bodo vplivale na stroške izravnave slovenskih bilančnih skupin. Kolikšni bodo dejanski stroški izravnave pa bo odvisno predvsem od kvalitete napovedi dobav in porabe bilančnih skupin. Daleč največji slovenski bilančni skupini, ki delujeta na trgu, sta HSE in GEN. Družbe skupin HSE in GEN nudijo 95% moči za vse sistemske storitve. Zato ocenjujemo, da bosta bilančni skupini HSE in GEN še posebej skrbni pri izdelavi t.i. »dnevnih voznih redov«.